Nikoli nisem zanikal, da ima lahko človek vpliv na podnebje, vseeno pa je potrebno predstaviti nekaj podrobnosti, o katerih se le redko poroča. Potreba je še toliko večja, ker je poročanje o tej tematiki precej enostransko in so velikokrat akademski avtorji že izgubili interes, da se v medijih kosajo z raznimi »strokovnjaki«, ki očitno to področje poznajo veliko bolje.
1 Comment
V slovenski javnosti se zadnje tedne veliko govori o "odpravi revščine". Spodaj predstavimo pogled, ki te debate postavi v kritično, bolje rečeno komično luč nepoznavanja osnov računanja praga revščine. Kar pa ne pomeni, da niso vprašanja socialne pravičnosti in z njo povezanih dvigov socialnih pomoči, shem redistribucije dohodkov in podobnih mehanizmov, velike in pomembne teme, povezane tudi z upanji državljanov pred prihajajočimi volitvami. Ravno zato se ne smejo zlorabljati v namen političnih puhlic, kot se zgornja.
Despite the claims of being at the end of the Great Recession, macroeconomics has still to achieve the changes, promised during the crisis. Not only has it not progressed in terms of theory and modelling, the impression is (as stated by, for example, Tony Lawson) it is in a "sort of mess". Big mess. Among the ideas that sprang as more important than before the crisis are surely also the ideas of Hyman Minsky. Below, we review a recent working paper of Nikolaidi and Stockhammer, who overview existing applications in economics, using Minskian ideas.
Sharing two quotes on why to research (economic - income, wealth, consumption; social; health; education; trust; corruption) inequality in future - even after Piketty and Milanovic's recent books will long be out of the "most debated topics".
Very frequently, economics claims its advantage over other social sciences, and, sometimes, humanities, because of its usage of mathematical modelling. Yet, especially in the aftermath of the start of the financial crisis, many have become sceptical toward such view. But, on the other hand, some have also appropriately pointed toward problems of putting all the issues brought by the financial crisis to the "mathematics". Is it, therefore, possible to integrate the two views? Below contribution presents some personal reflection over this issue.
O tej zgodbi bi se dalo povedati veliko in morda se kdaj tega tudi lotimo. Eden najbolj razvpitih teoretikov kreativnih mest je v svoji novi knjigi priznal napake, ki so mu jih dolgo očitali… Kaj reči: better late then never. Ali še bolje: ko misliš, da bo zgodba "plain and simple" tudi "ta nartabulš" a.k.a. ko povratna vzročnost, pa še kak problem, udarijo nazaj. Vendar je potrebno biti pozoren, kakšne so dejanske posledice tega za razumevanje raziskovalnih problemov, o katerih je govora, da "z umazano vodo ne odplaknemo tudi otroka".
V kratkem prispevku prinašamo nekaj novih delovnih zvezkov NBER - tokrat s precej poudarka na raziskovanju institucij in zgodovine, makroekonomije, raziskovanja ekonomike zdravstva, s ščepcem ekonometričnih novosti (RD "v času").
Ljubljana will host the Symbolic Data Analysis (SDA) workshop, which will take place at the Faculty of Economics (FELU), from 12 to 14 June. This will be the sixth edition of this workshop which is to my knowledge the main regular event in this young and emerging field. Consequently, the workshop will host the actual main names in the field: the "founder" of the field Edwin Diday, Lynne Billard, Paula Brito, Masahiro Mizuta, and many others.
Ekonomska teorija javne izbire in ekonomika volilnih mehanizmov, največkrat obe utemeljeni na mikroekonomskih postulatih, sta polni paradoksov. Eden od njih, vsem znan, je Arrowov izrek nezmožnosti, drugi Senov "liberalni paradoks". V prispevku opišemo rezultate najnovejšega prispevka iz American Economic Review, ki pokaže, da pri volilnem procesu lahko (hitro) nastanejo situacije, ko več truda s strani politikov za zadostitev interesov volilcev vodi v njihove slabše rezultate.
|
AuthorsMaruša Conič Archives
March 2019
Categories |